#FilozofijaZaVse

Čas je, da vam predstavim Heraklita Mračnega. Heraklit je živel v 5 st. pr. n. št. v Mali Aziji, v mestecu Efez. Za njegovo misel je značilno, da je misteriozna in težka, in ravno zato, ker je kot takšna odprta za različne interpretacije, filozofi še danes pogosto iz nje izhajajo. Heraklit se je umaknil iz družbenega življenja v življenje samote in samorefleksije. Menil je, da filozofija ni za vsakogar - do nje naj bi bili upravičeni samo modri. Legenda pravi, da je v Artemidinem templju rad kockal z otroci in pri tem trdil, da je tako porabljen čas bolje porabljen čas, kot pa če bi se moral ukvarjati z nevednimi odraslimi. Sokrat je njegove spise v kasnejšem obdobju prebiral in v večini razumel - a za tiste dele, ki so ostali nerazumljeni, je priznal, da bi za dešifriranje le teh  potreboval delfskega potapljača, da se ne bi v njih utopil. Samo v opombo naj pojasnim, da je bilo v tistem času v Delfih priznano preročišče - na tem mestu je tudi svečenica Pitija oklicala Sokrata za najmo

Za predsokratike smo rekli, da so bili prvi val filozofije, da so bili to filozofi, ki so iskali prvi vzrok sveta in s tem postavljali tako prve temelje filozofije kot tudi prve temelje znanosti. Za prve predsokratske filozofe veljajo miletski filozofi, pogosto poimenovani tudi jonski naravoslovci. Ta prvi vzrok, to prvo počelo vsega imenovano ARCHÉ je bilo mišljeno zelo kompleksno - kot tisto, kar biva v fizikalni realnosti, torej kot prasnov, hkrati pa tudi kot moment povezovanja. Torej kot tisto, ki raznoliko povezuje v eno. To prvo počelo predstavlja tudi prvi vzrok - vzrok, ki še kar traja - lahko bi mu rekli tudi v celoti nikoli realiziran potencial. Ta potencial pa je mišljen tudi kot duhovno počelo oziroma kot notranja sila, ki poganja ves svet. Arche je torej počelo, ki je temelj vsega in je kot tako večno in neminljivo. Med najbolj znane jonske filozofe spadajo Tales, Anaksimander in Anaksimen. Tales iz Mileta je živel v 6. st. pr. n. št., sam svojega učitelja ni imel, se je

V današnjem Delu Ekspres (Delo Ekspres, 9.11.2020) sem prebrala članek z naslovom Svoboda družbe proti svobodi posameznika. Članek na hitro povzame statistične podatke o tem, koliko ljudi bi se cepilo proti covidu-19, če bi bilo cepivo na voljo, hkrati pa se sprašuje, ali naj bo cepljenje obvezno ali naj se odločitev prepusti posameznikom. V nadaljevanju odpiram vprašanje svobode, ki je v današnjih z raznoraznimi omejitvami zaznamovanih časih ključnega pomena ... Isiah Berlin v delu Dva koncepta svobode omenja pozitivni in negativni vidik svobode. Pozitivni vidik kriči jaz HOČEM svobodo, pripada mi - to je moja osnovna pravica, to je  »Svoboda, ki je v tem, da sem svoj lastni gospodar.« (Berlin, 1992) Vprašanje, ki se na tem mestu poraja je, ali smo sploh lahko sami sebi lastni gospodarji? Ali lahko za katero koli odločitev rečemo, da je posledica zgolj in samo naše lastne volje? Negativni vidik svobode pa se sprašuje ravno obratno: "Kje je moja osebna svoboda ZAMEJENA s svobodo

Pojav filozofskega mišljenja pomeni spremembo v zavesti sami – iz mitične se začne razvijati filozofska zavest. Mitološko mišljenje se začne razvijati v smeri logičnega mišljenja, ki se že kaže v iskanju vzročne verige pojavov - kar pomeni, da se na tem mestu ne rodi samo filozofija ampak tudi znanost. Prvi filozofi opazujejo svet in se ukvarjajo z vprašanjem kako je svet nastal. Sprašujejo se kaj je to, kar je svetu skupno in do kod se v njem pojavljajo razlike. Sprašujejo se zakaj se svet spreminja in ali je deljiv ali enoten. V enem pa so si edini – Svet ni nastal iz nič – IZ NIČ NAMREČ NE MORE NASTATI NIČ O predsokratikih lahko rečemo tudi to, da pogosto niso napisali ničesar in da so od njihovih misli ohranjeni zgolj fragmenti. Gre namreč za citate, ki so jih kateremu od prvih filozofov pripisali kasnejši filozofi. Ker njihova misel še ni bila zapisana, lahko o njej rečemo tudi to, da še ni bila sistematizirana in da je sledila logičnim načelom samo v grobem. Kaj je to predosokrat