Objave

Filozofija, Zalog 2020/2021

"Saj je misliti isto, kar biti."

Slika
Parmenid je živel kakšnih 20 let po Heraklitu, in sicer v Južni Italiji, v Eleji. Poznal je Heraklitovo misel, a se z njo ni strinjal, predvsem zato, ker je temeljila na čutnem doživljanju sveta. Parmenid je prvi ločil čutno doživljanje od razumskega in prvi je trdil, da nas čuti varajo. Heraklit, kot smo že omenili, govori o toku spreminjanja, o večnem ognju, ki se po meri Logosa prižiga in ugaša - Parmenid pa ravno obratno, v konstantno spreminjajočem se svetu išče tisto Eno, ki je nespremenljivo in v svoji celovitosti vztraja. Parmenid prvi spregovori o BITi (pa ne, kot jo opiše skupina Zmelkoow v svoji pesmi BIT  😉) in tako določi temelje ene od ključnih filozofskih disciplin Ontologije.  Parmenidova bit je z veliko začetnico zapisano Eno, to kar mnogotero povezuje v zaključeno celoto. Ali lahko v kontekstu tega povezovalnega momenta Anaksimandrovo Neskončno povežemo s Parmenidovim Enim? Parmenid ne zanika tega, da lahko svet spoznavamo s čutili, ki nam naslikajo heraklitsko sprem

Sprememba je edina stalnica

Slika
Čas je, da vam predstavim Heraklita Mračnega. Heraklit je živel v 5 st. pr. n. št. v Mali Aziji, v mestecu Efez. Za njegovo misel je značilno, da je misteriozna in težka, in ravno zato, ker je kot takšna odprta za različne interpretacije, filozofi še danes pogosto iz nje izhajajo. Heraklit se je umaknil iz družbenega življenja v življenje samote in samorefleksije. Menil je, da filozofija ni za vsakogar - do nje naj bi bili upravičeni samo modri. Legenda pravi, da je v Artemidinem templju rad kockal z otroci in pri tem trdil, da je tako porabljen čas bolje porabljen čas, kot pa če bi se moral ukvarjati z nevednimi odraslimi. Sokrat je njegove spise v kasnejšem obdobju prebiral in v večini razumel - a za tiste dele, ki so ostali nerazumljeni, je priznal, da bi za dešifriranje le teh  potreboval delfskega potapljača, da se ne bi v njih utopil. Samo v opombo naj pojasnim, da je bilo v tistem času v Delfih priznano preročišče - na tem mestu je tudi svečenica Pitija oklicala Sokrata za najmo

Jonski naravoslovci

Slika
Za predsokratike smo rekli, da so bili prvi val filozofije, da so bili to filozofi, ki so iskali prvi vzrok sveta in s tem postavljali tako prve temelje filozofije kot tudi prve temelje znanosti. Za prve predsokratske filozofe veljajo miletski filozofi, pogosto poimenovani tudi jonski naravoslovci. Ta prvi vzrok, to prvo počelo vsega imenovano ARCHÉ je bilo mišljeno zelo kompleksno - kot tisto, kar biva v fizikalni realnosti, torej kot prasnov, hkrati pa tudi kot moment povezovanja. Torej kot tisto, ki raznoliko povezuje v eno. To prvo počelo predstavlja tudi prvi vzrok - vzrok, ki še kar traja - lahko bi mu rekli tudi v celoti nikoli realiziran potencial. Ta potencial pa je mišljen tudi kot duhovno počelo oziroma kot notranja sila, ki poganja ves svet. Arche je torej počelo, ki je temelj vsega in je kot tako večno in neminljivo. Med najbolj znane jonske filozofe spadajo Tales, Anaksimander in Anaksimen. Tales iz Mileta je živel v 6. st. pr. n. št., sam svojega učitelja ni imel, se je