"Saj je misliti isto, kar biti."
Parmenid je živel kakšnih 20 let po Heraklitu, in sicer v Južni Italiji, v Eleji. Poznal je Heraklitovo misel, a se z njo ni strinjal, predvsem zato, ker je temeljila na čutnem doživljanju sveta. Parmenid je prvi ločil čutno doživljanje od razumskega in prvi je trdil, da nas čuti varajo. Heraklit, kot smo že omenili, govori o toku spreminjanja, o večnem ognju, ki se po meri Logosa prižiga in ugaša - Parmenid pa ravno obratno, v konstantno spreminjajočem se svetu išče tisto Eno, ki je nespremenljivo in v svoji celovitosti vztraja. Parmenid prvi spregovori o BITi (pa ne, kot jo opiše skupina Zmelkoow v svoji pesmi BIT 😉) in tako določi temelje ene od ključnih filozofskih disciplin Ontologije. Parmenidova bit je z veliko začetnico zapisano Eno, to kar mnogotero povezuje v zaključeno celoto. Ali lahko v kontekstu tega povezovalnega momenta Anaksimandrovo Neskončno povežemo s Parmenidovim Enim? Parmenid ne zanika tega, da lahko svet spoznavamo s čutili, ki nam naslikajo heraklitsko sprem