"Saj je misliti isto, kar biti."

Parmenid je živel kakšnih 20 let po Heraklitu, in sicer v Južni Italiji, v Eleji. Poznal je Heraklitovo misel, a se z njo ni strinjal, predvsem zato, ker je temeljila na čutnem doživljanju sveta. Parmenid je prvi ločil čutno doživljanje od razumskega in prvi je trdil, da nas čuti varajo.

Heraklit, kot smo že omenili, govori o toku spreminjanja, o večnem ognju, ki se po meri Logosa prižiga in ugaša - Parmenid pa ravno obratno, v konstantno spreminjajočem se svetu išče tisto Eno, ki je nespremenljivo in v svoji celovitosti vztraja.

Parmenid prvi spregovori o BITi (pa ne, kot jo opiše skupina Zmelkoow v svoji pesmi BIT 😉) in tako določi temelje ene od ključnih filozofskih disciplin Ontologije.  Parmenidova bit je z veliko začetnico zapisano Eno, to kar mnogotero povezuje v zaključeno celoto. Ali lahko v kontekstu tega povezovalnega momenta Anaksimandrovo Neskončno povežemo s Parmenidovim Enim?

Parmenid ne zanika tega, da lahko svet spoznavamo s čutili, ki nam naslikajo heraklitsko spreminjanje in rast, a po njegovem mnenju to ni tisto resnično spoznanje. Podoba, ki nam jo čutila naslikajo, je zgolj privid oz. mnenje (doxa). Po Parmenidu se lahko od te lažne predstave premaknemo proti resničnem bivajočem, če namesto čutilom zaupamo umu. Resnica (aletheia) vsega kar biva se namreč skriva v umu: "... Saj je misliti isto, kar biti (Predsokratiki, 2002, str. 85). " Ali nas to kaj spomni na poznejši Descartesov sloviti "Cogito ergo sum" oz. "Mislim, torej sem"?

Za konec vas vabim k razmisleku o tem, kako danes mislimo spoznavanje sveta? Ali gre za neposredno čutenje z našimi čutili? Ali je doživljanje sveta vedno že interpretacija? Ali doživljamo svet v jeziku, ki ga govorimo?

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Viri:

Fragmenti predsokratikov, Študentska založba 2012 v Ljubljani, predgovor – Gorazd Kocjančič, Prvinsko mišljenje
Filozofija za gimnazije; Kante, Božidar; Klampfer, Friderik; Vezjak, Boris; Miščević, Nenad; Ljubljana, Mladinska knjiga, 2016 (Nova Gorica : Grafika Soča)
Diogen Laertski, Življenja in misli znamenitih filozofov, Beletrina, Ljubljana, 2015
Anton Sovre, Predsokratiki, Slovenska Matica, Ljubljana, 2002