Jonski naravoslovci

Za predsokratike smo rekli, da so bili prvi val filozofije, da so bili to filozofi, ki so iskali prvi vzrok sveta in s tem postavljali tako prve temelje filozofije kot tudi prve temelje znanosti. Za prve predsokratske filozofe veljajo miletski filozofi, pogosto poimenovani tudi jonski naravoslovci.

Ta prvi vzrok, to prvo počelo vsega imenovano ARCHÉ je bilo mišljeno zelo kompleksno - kot tisto, kar biva v fizikalni realnosti, torej kot prasnov, hkrati pa tudi kot moment povezovanja. Torej kot tisto, ki raznoliko povezuje v eno. To prvo počelo predstavlja tudi prvi vzrok - vzrok, ki še kar traja - lahko bi mu rekli tudi v celoti nikoli realiziran potencial. Ta potencial pa je mišljen tudi kot duhovno počelo oziroma kot notranja sila, ki poganja ves svet. Arche je torej počelo, ki je temelj vsega in je kot tako večno in neminljivo.

Med najbolj znane jonske filozofe spadajo Tales, Anaksimander in Anaksimen. Tales iz Mileta je živel v 6. st. pr. n. št., sam svojega učitelja ni imel, se je pa veliko družil z egipčanskimi svečeniki. Z razmerji senc je prvi izračunal višino egipčanskih piramid. Zaslovel je s tem, da je napovedal sončni mrk, poleg tega pa je opozoril na ozvezdje malega voza, za katerega je predlagal, da naj se ga uporablja za orientacijo na morju. Glede na svoja opazovanja narave je določil vodo kot počelo sveta.

Anaksimander je bil tudi astronom in matematik, naredil je prvo bronasto karto Grčije in uvedel prvo sončno uro v Grčiji. Pri opazovanju narave je opazil, da je svetu lastna sprememba, in prav zato je želel poiskati počelo, ki bo lastno spremembi sami. Pri Anaksimandru je prapočelo bolj abstraktno - je APEIRON - to pomeni brezmejno, je tisto iz katerega se sama sprememba poraja. Na nek način gre za brezmejno, kot eno iz katerega se rodi mnogotero.

Tretji jonski filozof je Anaksimen. Anaksimen je Anaksimandrov učenec in naslednik. Prav tako je bil astronom - poznan je predvsem po tem, da je že ločil planete od zvezd stalnic, in da je prvi opozoril na to, da je svetloba lune v resnici svetloba sonca. Anaksimandrovo počelo neskončnega je določil bolj konkretno in ga postavil nazaj v svet - zanj je počelo zrak.

Vabim vas k razmisleku o tem, kaj bi sami z opazovanjem narave določili kot prvo počelo sveta, če bi se znašli na začetku filozofije in znanosti? Bi bil to eden od naravnih elementov, bi bila to duša ali pa morebiti ljubezen, za katero Bajaga v pesmi Dobro jutro pravi, da "pokreče svet"?

Viri:

Fragmenti predsokratikov, Hermann Diels, Walther Kranz, uredil Gorazd Kocijančič, Študentska založba 2012 v Ljubljani, 

Predsokratiki, Anton Sovre, Slovenska matica, Ljubljana, 2002

Filozofija za gimnazije; Kante, Božidar; Klampfer, Friderik; Vezjak, Boris; Miščević, Nenad; Ljubljana, Mladinska knjiga, 2020, Mladinska knjiga, Ljubljana

The Cartoon Introduction to Philosophy, Michael F. Patton and Kevin Cannon, Hill and Wang, New York, 2015