Dva vidika svobode

V današnjem Delu Ekspres (Delo Ekspres, 9.11.2020) sem prebrala članek z naslovom Svoboda družbe proti svobodi posameznika. Članek na hitro povzame statistične podatke o tem, koliko ljudi bi se cepilo proti covidu-19, če bi bilo cepivo na voljo, hkrati pa se sprašuje, ali naj bo cepljenje obvezno ali naj se odločitev prepusti posameznikom. V nadaljevanju odpiram vprašanje svobode, ki je v današnjih z raznoraznimi omejitvami zaznamovanih časih ključnega pomena ...

Isiah Berlin v delu Dva koncepta svobode omenja pozitivni in negativni vidik svobode.

Pozitivni vidik kriči jaz HOČEM svobodo, pripada mi - to je moja osnovna pravica, to je »Svoboda, ki je v tem, da sem svoj lastni gospodar.« (Berlin, 1992)

Vprašanje, ki se na tem mestu poraja je, ali smo sploh lahko sami sebi lastni gospodarji? Ali lahko za katero koli odločitev rečemo, da je posledica zgolj in samo naše lastne volje?

Negativni vidik svobode pa se sprašuje ravno obratno: "Kje je moja osebna svoboda ZAMEJENA s svobodo drugega." Ko govorimo o negativnem vidiku svobode se sprašujemo o družbenem oz. političnem vidiku svobode: »Navadno pravimo, da sem svoboden toliko, kolikor me nobeden človek ali ustanova ljudi ne ovirata v moji dejavnosti. Politična svoboda v tem smislu je, enostavno rečeno, območje, v katerem lahko človek deluje, ne da bi ga drugi ovirali.« (Berlin, 1992)

Negativni vidik privleče na plano še težje vprašanje, in sicer ali drugi vedo bolje kot jaz sam, kaj je dobro zame?

* Vir: Isiah Berlin, Dva koncepta svobode v zborniku Sodobni liberalizem, Izdala založba KRT v Ljubljani, leta 1992

Na tem mestu sprašujem vas - kje so, če sploh so, meje svobode?