Sprememba je edina stalnica

Čas je, da vam predstavim Heraklita Mračnega. Heraklit je živel v 5 st. pr. n. št. v Mali Aziji, v mestecu Efez. Za njegovo misel je značilno, da je misteriozna in težka, in ravno zato, ker je kot takšna odprta za različne interpretacije, filozofi še danes pogosto iz nje izhajajo.

Heraklit se je umaknil iz družbenega življenja v življenje samote in samorefleksije. Menil je, da filozofija ni za vsakogar - do nje naj bi bili upravičeni samo modri. Legenda pravi, da je v Artemidinem templju rad kockal z otroci in pri tem trdil, da je tako porabljen čas bolje porabljen čas, kot pa če bi se moral ukvarjati z nevednimi odraslimi.

Sokrat je njegove spise v kasnejšem obdobju prebiral in v večini razumel - a za tiste dele, ki so ostali nerazumljeni, je priznal, da bi za dešifriranje le teh  potreboval delfskega potapljača, da se ne bi v njih utopil. Samo v opombo naj pojasnim, da je bilo v tistem času v Delfih priznano preročišče - na tem mestu je tudi svečenica Pitija oklicala Sokrata za najmodrejšega človeka na svetu.

Anaksimandra sem vam na hitro že predstavila. Tako kot tudi drugi jonski naravoslovci je tudi on z opazovanjem narave iskal prapočelo sveta - arche. Arche je materialna podlaga vsega bivajočega, je prasnov in je prvi gibalni princip. Je prvi vzrok, ki je večen in neminljiv, in je tisto, kar mnogotero tega sveta povezuje v eno zaključeno celoto. Na podlagi svojega opazovanja je Anaksimander odkril, da je svetu lastna sprememba, zato si je kot arche predstavljal neko enovito Brezmejno, Apeiron - to, kar iz sebe spremembo poraja.

Heraklit za razliko od Anaksimandra vidi prapočelo v ognju, ki se po meri Logosa (smisla) prižiga in ugaša. Torej, ne išče več zunanjega vzroka sprememb v svetu, ampak pravi, da svet po spremembi nastaja. Sprememba je za Heraklita gibanje od enega nasprotja k drugemu, ta večni tok, ki s svojim gibanjem ustvarja svet.

Po njegovem nauku so tako nasprotja del enega in istega kovanca med katerimi se prižiga in ugaša ogenj spremembe: "In isto je živeče in mrtvo, budno in speče, mlado in staro. Te (stvari) so namreč po spremembi one, in one, ko se spremenijo nazaj, te (Fragmenti predsokratikov, 2012, str. 393)."

Za konec vam v razmislek podajam nekaj vprašanj o spremebi, ki nas vsak dan tako ali drugače spreminja.... 

Kako sprememba vpliva na našo osebnostno rast in razvoj? Kako sprememba spreminja družbo in vrednote v družbi? Kako se spreminja svet kot celota? Kakšne so okoljske spremembe? Kakšne spremembe doživljamo v odnosih do drugih? Ali v tem, da sprejmemo spremembo kot edino stalnico, lahko doživimo neke vrste uteho?

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Viri:

Fragmenti predsokratikov, Študentska založba 2012 v Ljubljani, predgovor – Gorazd Kocjančič, Prvinsko mišljenje
Filozofija za gimnazije; Kante, Božidar; Klampfer, Friderik; Vezjak, Boris; Miščević, Nenad; Ljubljana, Mladinska knjiga, 2016 (Nova Gorica : Grafika Soča)
Diogen Laertski, Življenja in misli znamenitih filozofov, Beletrina, Ljubljana, 2015
Anton Sovre, Predsokratiki, Slovenska Matica, Ljubljana, 2002